Ključna beseda: Narodni muzej Slovenije

»Zelo natančen 3D-model je originalno piščal zvesto posnemal tudi na notranji strani piščali, kar ni veljalo za predhodne rekonstrukcije.«

»V pritličju se posvečamo lokalni zgodovini, predvsem arheologiji, v prvem nadstropju pa bomo naslednje leto predstavili vlogo gradu.«

»Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije.«

»To so bili skromni prebivalci s skromno materialno kulturo, pa vendar so prišli in ostali ter nam prinesli tisto še danes največje bogastvo - to je naš jezik.«

»Razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč gre za doživetje.«

»Vse te vloge gradu bomo predstavili, vendar ne z interierji, ki se žal niso ohranili, predstavili pa jih bomo na privlačen ambientalen način.«

»Nova stalna razstava za grad velika pridobitev - je modernejša in privlačnejša ter k raziskovanju vabi tudi mlajše obiskovalce.«

»Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?«

»Neandertalčevo piščal lahko simbolno razumemo kot začetek človekovega abstraktnega mišljenja in rojstvo glasbe v paleolitiku.«

»Leto neandertalčeve piščali bodo zaznamovali tudi s koncerti.«

»S spominskimi kovanci zaznamujemo pomembne obletnice in dogodke širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. Lahko bi rekli, da so spominski kovanci nekakšni 'miniaturni spomeniki', ki pa se od običajnih spomenikov razlikujejo po tem, da so lahko dostopni.«

»Kovanci spadajo med najbolj obstojne in znane simbole civilizacij. Pomembni so, ker se iz njih učimo o zgodovini, v njih pa zapisujemo tudi sporočila, ki bodo ostala za prihodnost.«

»Iskanje ideje za likovno rešitev se vedno začne s pregledom in poglobljenim raziskovanjem zgodovine in vsebine obravnavane tematike, je nekakšno iskanje miselnega odnosa do ideje. Sledijo preizpraševanja, navzkrižno izločanje, nazadnje likovni preizkusi. Ker je površina kovanca razmeroma majhna, je pri udejanjanju končne podobe pomembno prilagoditi tudi vizualno ergonomijo.«

»Ta navidezna likovna enostavnost je bila bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel klasične antike in zavedanja lastnega telesa, in jo je treba razumeti v njenem odnosu do večjega sistema ali strukture. Enostavnost sama po sebi sicer ni pomenila nujno umanjkanja sporočilnosti. Ravno nasprotno, predstavljala je okvir, ki je idejo motiva močno poudaril.«

»To je bila takrat nedvomno novost in sprememba v izrazju. To je neki pečat, ki je prestal preizkus časa in se skozi leta slogovno obdržal pri vseh poznejših slovenskih izdajah priložnostnih kovancev.«

»Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, nima upanja za prihodnost.«

»Čeprav so arheološke najdbe iz Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno povsem vsakdanjih in izdelanih iz manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu. Govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi.«

»Najdišče je izjemno in zdaj približno vemo, kaj je bilo tam. Želimo pa si najti še več stvari, ki so ravno tako drobne, a pomembne.«

»V statutu je na zelo simpatičen način opisano, na kakšen način se je treba varovati, da ogenj ne zaide na nepovabljena mesta, kot so slamnate strehe in lesenjače, ki so takrat tvorile ptujsko mesto.«

»Šele ko sem se včeraj vračala v Piran – v Narodni muzej smo na razstavo Spomin Slovenije pripeljali Piranski kodeks – sem pomislila, kakšen privilegij imamo; vsi velikani slovenske kulture in zgodovine z izvirniki na enem mestu.«

»Prešerna smo kanalizirali torej zelo zgodaj, treba se je pa vprašati, kaj s to dediščino pravzaprav početi naprej?«

»Točen izvor, kje so bile te rastline nabrane, žal ni znan.«

»Sijajna razstava spominja, da je prav jugovzhodna Evropa prostor najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi, že konec 7. tisočletja pr. n. št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe vse do najstarejših državnih oblik in navsezadnje helenistične civilizacije v 4. in 3. stoletju pr. n. št.«

»Ingi iz Dragomlja, ogrlica iz Podzemlja, čelada z Magdalenske gore in situla z Valične vasi so v vitrinah v ugledni družbi prestižnih predmetov iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Bolgarije in Albanije.«

»Gre za izjemno postavitev v skladu z najnovejšimi ugotovitvami muzeologije. Predmeti so postavljeni v scene, ki ponazarjajo načine uporabe orodja, orožja, posodja in okrasja, spremljajo jih zanimiva pomagala, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah, a na nevsiljiv in privlačen način. Ob razstavi so izšli katalog, znanstvena monografija in vodnik, obiskovalci pa v muzejski trgovini lahko izbirajo med številnimi čudovitimi izdelki.«

»Kot računajo, bo figure morda treba obnoviti vsakih 15 let, vendar na mestu brez odvažanja v restavratorski center.«

»Cesar Franc Jožef I. je bil kot monarh prvi vojak monarhije in je tako ob kronanju samodejno dobil čin feldmaršala. Večino svojega življenja je preživel v uniformi, saj je bila uniforma njegova vsakodnevna delovna obleka.«

»Fotografije ga izjemno redko kažejo v kakšni drugi, civilni opravi. Še največ je nosil lovsko obleko, saj mu je bil lov zelo pri srcu in je veliko svojih prostih dni prebil na lovu.«

»Cesar jih je izbiral glede na priložnost; kot vsakodnevno uniformo je nosil svetlomodro pohodno uniformo nemškega tipa.«

»Dele uniforme Franca Jožefa I., ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, lahko najenostavneje opišemo kot 'paradno' uniformo imetnika polka.«